Merjenje trdih delcev PMx
PM ali s polnim imenom Particulate Matter (imenovane tudi prašni delci) se uporablja za imenovanje mešanice trdnih delcev in tekočih kapljic, ki jih najdemo v zraku. Nekateri delci, kot so prah, umazanija, saje ali dim, so dovolj veliki ali temni, da jih lahko vidimo s prostim očesom. Drugi so tako majhni, da jih je mogoče zaznati le z elektronskim mikroskopom.
Onesnaževanje z delci vključuje:
Kako majhen je 2,5 mikrometra? Povprečni človeški las ima premer približno 70 mikrometrov, zaradi česar je 30-krat večji od največjega drobnega delca.
-
PM10
respiratorni delci s premerom običajno 10 mikrometrov in manjšim.
-
PM2,5
fini delci, ki jih je mogoče vdihniti, s premerom običajno 2,5 mikrometra in manjšim.
-
PM1
delci, manjši od 1 μm. Primeri: prah, delci v izpušnih plinih, bakterije in virusi.
Poleg PM 10 in PM 2,5 obstajajo še manjši trdni delci, ki niso pogosto omenjeni. Čeprav so manj znani, niso nič manj nevarni.
Trdni delci vsebujejo mikroskopske trdne snovi ali tekoče kapljice, ki so tako majhne, da jih je mogoče vdihniti in povzročijo resne zdravstvene težave. Nekateri delci s premerom manj kot 10 mikrometrov lahko pridejo globoko v vaša pljuča, nekateri pa celo v krvni obtok. Ti delci – s premerom manj kot 2,5 mikrometra ali celo manjšimi – znani tudi kot fini delci ali PM2.5, predstavljajo največje tveganje za naše zdravje.
Stopnjo onesnaženosti z delci merimo na različnih območjih zahodne Slovenije in Italije. Merilne enote se lahko napajajo iz omrežja ali pa so avtonomne. Frekvenca meritev je poljubna, dovolj natančno sliko dinamike spreminjanja koncentracije pa dobimo že z 10-minutnimi meritvami.