Prosto dostopna nizkoenergijska komunikacijska infrastruktura za internet stvari v zahodni Sloveniji

Obstoječi standardi radijske podatkovne komunikacije, kot so WLAN, 3G / 4G in Bluetooth, so pogojno primerni za “Internet stvari“. Za svoje delovanje zahtevajo preveč energije, doseg je preskromen ali pa so skupni stroški lastništva predragi. Zato je bila razvita nova nizko energijska tehnologija za Internet stvari, imenovana “Long-Range Wide Area Network” (LoRaWAN). Ponuja velik doseg z izjemno nizko porabo električne energije. Z njo premostimo razdalje 25 kilometrov ali več (v gosto naseljenih področjih sorazmerno manj vendar še vedno vsaj nekaj kilometrov).

Tehnologija ima velik potencial za povezovanje nove generacije avtonomnih senzorjev na baterije ali sončno energijo. Za to niso potrebni dragi nosilci mobilnih anten, kartice SIM in mobilne naročnine temveč le moduli LoRaWAN z majhnimi antenami. Njihova izpostavljenost sevanju je minimalna, veliko manjša kot v primeru domačih WiFi naprav.

Inštitut XIRIS je vključen v “Internet of Things” kot član skupnosti The Things Network (TTN). Ideja te brezplačne omrežne skupnosti prihaja iz Nizozemske.

Vizija The Things Network pravi:

»Ljudje, ki so povezovali svoja omrežja in dovolili prost prehod prometa iz, v in čez svoje omrežje, so ustvarili internet. Pri tem so ustvarili sinergijo, pri kateri je celota lahko zrasla preko vsote svojih delov. Podobno snuje Things Network, ki  gradi enako omrežje omrežij za omrežje IoT prihodnosti.”

Danes TTN mreža (februar 2022) vključuje več kot 169.400 članov po vsem svetu, ki učinkovito upravljajo infrastrukturo, temelječo na množici s 20.200 prehodi. Infrastruktura pokriva podeželska območja in mesta širom sveta, vključno z Amsterdamom, Buenos Airesom, Johannesburgom in Zürichom. Z več kot 23 aktivnimi prehodi LoRaWAN je The Things Network Nova Gorica največja skupnost v Sloveniji.

Infrastruktura odprtega dostopa omogoča državljanom eksperimentiranje, poslovne projekte in akademske raziskave. Nekaj idej:

  • Pametno mesto: pametna razsvetljava, poraba vode, pametno parkiranje, ravnanje z odpadki, pametni promet, pametne ceste
  • Pametno okolje: spremljanje onesnaženje zraka, spremljanje gladine rek, spremljanje podzemnih voda, nadzor onesnaževanja s hrupom
  • Industrija 4.0 (IIoT): nadzor potrebe po vzdrževanju in popravilih, spremljanje temperatur, samodejna diagnoza, sledenje sredstev
  • Pametno kmetijstvo: spremljanje pridelkov/vinogradov v realnem času, kartiranje polj na podlagi senzorjev, pametna logistika in skladiščenje, nadzor parametrov skladiščenja
  • Pametno merjenje: pridobivanje podatkov, napredna analiza podatkov in poročanje, tematska obvestila in alarmiranje, shranjevanje (velikih) podatkov v oblaku

Dodajte nekaj umetne inteligence (na primer strojnega učenja) kateri koli od omenjenih idej in pripravljeni ste na novo obdobje!